Cajal Advanced Neuroscience Training Programme organizira združenje petih partnerskih inštitucij in je namenjen izobraževanju nevroznanstvenikov na začetku njihove raziskovalne kariere. Združenje vsako leto organizira več dvo- ali tritedenskih poletnih šol, katerih namen je manjše skupine mednarodnih udeležencev naučiti različnih nevroznanstvenih metod. Med 9. in 27. septembrom 2019 sem se udeležil poletne šole o slikanju možganov (angl. Whole brain imaging) v Bordeauxu.
Tri tedne sem v Neurocampusu dopoldne poslušal predavanja domačih in gostujočih strokovnjakov, popoldnevi pa so bili namenjeni projektnemu delu. Na predavanjih smo se udeleženci seznanili s široko paleto slikovnih metod za slikanje možganov. Predstavljene so bile tako širše uveljavljene metode, kot so npr. strukturno magnetno slikanje (MRI), elektroencefalografija (EEG) in pozitronska izsevna tomografija (PET) kot tudi metode, ki se šele uveljavljajo v nevroznanstvenem svetu, kot sta npr. funkcijska bližnje infrardeča spektroskopija (angl. functional near-infrared spectroscopy) in funkcijski ultrazvok. Posebna pozornost je bila posvečena izzivom odprte znanosti in javno dostopnim podatkom ter etičnim dilemam povezanim s tem.
Popoldansko projektno delo je potekalo v paru pod stalnih nadzorom enega ali dveh starejših raziskovalcev, ki sta bila vseskozi na voljo za dodatna pojasnila. Pri prvem projektu smo se lotili reševanja enega izmed gralov nevroznanosti – kako smiselno združiti in povezati informacije, pridobljene z različnimi slikovnimi tehnikami in kliničnimi testi. Pri delu sem se podrobno spoznal s postopki pred-obdelave in analize slik, pridobljenih z različnimi tehnikami. Analizirali smo T1 obtežene in funkcijske MR slike v mirovanju (angl. resting-state functional MRI, rs-fMRI) ter difuzijsko obtežene slike (angl. diffusion weighted imaging). Rezultate smo poskušali interpretirati skladno z nevropsihološkimi testi preiskovancev. Pri drugem projektu smo ugotavljali, ali lahko z analizo rs-fMRI slik napovemo biološki spol udeleženca z uporabo različnih klasičnih statističnih in novih metod strojnega učenja ter se spraševali kakšne so, če sploh so, razlike med funkcijsko povezanostjo moških in ženskih možganov. Z razvojem novih analitičnih pristopov in tudi novih slikovnih metod se nevroznanosti odpirajo novi izzivi in hkrati nove možnosti za razumevanje delovanja zdravih in bolnih možganov. Za napredek pa je ključno sodelovanje med različnimi strokami ter poznavanje tako tehničnih podrobnosti slikanj kot bioloških značilnosti slikanega tkiva.
Z obiskom poletne šole sem bil zelo zadovoljen, saj mi je intenziven in precej obsežen program ponudil veliko možnosti za nadgradnjo prejšnjega znanja, spoznal pa sem se tudi s tehnikami, ki jih prej nisem dobro poznal. Zelo mi je bil všeč tudi individualen pristop projektnega dela. Inštruktorji so se namreč izkazali s prilaganjem programa posameznikovemu nivoju in so bili vedno pripravljeni odgovarjati na zastavljena vprašanja. Prav tako so bila predavanja na visokem nivoju in večini predavateljem je uspelo predstaviti teoretične in praktične osnove različnih slikovnih metod ter nato osnove vpeti v zadnje novosti in znanstvena dognanja. Poletno šolo bi toplo priporočil vsem, ki jih zanima nevroznanost in imajo nekaj teoretičnega predznanja o različnih metodah slikanja in delovanju možganov. Predavatelji in inštruktorji so prihajali namreč iz zelo različnih strok (medicina, biologija, fizika, matematika, računalništvo…) in so se potrudili, da so našli ‘skupen jezik’ z udeleženci. Za konec bi dodal še, da prijavnina na poletno šolo vključuje tri (zelo dobre) obroke na dan in prenočišče v bližnjem hotelu, organizatorji pa so se tudi dodatno potrudili in nas peljali tudi na enodnevni ogled okolice Bordeauxa.
Matej Perovnik
Slika udeležencev poletne šole in organizacijske ekipe (glavna organizatorica: prof. dr. Katrin Amunts; lokalna organizatorja: prof. dr. Bernard Mazoyer in prof. dr. Sylvain Miraux).