Glavni cilj področja je razvoj bolniku prilagojenega zdravljenja z uporabo izboljšanih modelov tkiv in tumorjev v onkologiji (bolniku prilagojena radioterapija oz. druga terapija napredovanih rakov) ter nevrologiji (bolniku prilagojena obravnava pri nevrokognitivnih možganskih motnjah).
Zaviralci kontrolnih točk (ICI) so se izkazali za učinkovite pri zdravljenju bolnikov z napredovalim rakom, kot je melanom; stopnje odziva pacientov pa ostajajo nizke in poročajo o visoki razširjenosti imunsko pogojenih neželenih dogodkov (irAE). Običajno se prva ocena odziva z molekularnim slikanjem opravi 3-4 mesece po začetku ICI, vendar so pilotske študije pokazale, da bi lahko predhodne ocene bolnikom koristile. To odpira zanimivo znanstveno vprašanje, ali lahko molekularno slikanje zagotovi zgodnejšo oceno odziva na zdravljenje in razvoj irAE ter posledično pospeši odločanje o spremembi ali ohranjanju zdravljenja.
Kljub izboljšavam preživetja bolnikov z metastatskim rakom z uporabo sedanjih sistemskih terapij se pri večini bolnikov sčasoma pojavi napredovanje bolezni. Razvoj odpornosti na zdravljenje je glavni razlog za napredovanje bolezni. Podcenjeno je klinično opažanje, da imajo mnogi bolniki z napredovanjem bolezni še vedno veliko posameznih lezij, ki se še naprej odzivajo na terapijo. Razumevanje prostorsko-časovne dinamike metastatskega bremena je ključnega pomena.
Teranostika je obetaven pristop k obvladovanju metastatskih bolezni, ki združuje pare diagnostičnih in terapevtskih radionuklidov za namene slikanja in terapije, ki se uporablja tudi v Sloveniji. Glavni klinični program je osredotočen na gastroenteropankreatične nevroendokrine tumorje (GEP-NET) s terapevtskim parom [177Lu] Lu-DOTATATE (zdravljenje) in [68Ga] Ga-DOTATATE (slikanje). Čeprav je pri nekaterih bolnikih zelo uspešno, lahko učinkovitost teranostičnega zdravljenja ovira prisotnost heterogenosti odziva v leziji ali mešanega odziva med metastatskimi lezijami posameznega bolnika. Razvoj napovednih biomarkerjev za uspešno obravnavo bolnikov je ključnega pomena.
Visoka natančnost protonske terapije (PT) je dvorezen meč: zelo konformne porazdelitve odmerkov morajo biti natančno izvedene, da se reši visoka občutljivost PT na negotovosti. Medtem ko se je število kliničnih centrov za PT in bolnikov s PT v zadnjih desetletjih znatno povečalo, je treba vpliv negotovosti nadalje opredeliti in zmanjšati, da se v celoti izkoristijo koristi PT. Prilagajanje načrtov PT v realnem času lahko zagotovi resnično personalizirane načine zdravljenja, ki omogočajo boljši nadzor ciljanja in manj toksičnosti. Trenutno zamudni, večinoma ročni postopki zdravljenja, neprilagodljivost komercialne PT opreme in velika raznolikost na področju PT onemogočajo širše klinično izvajanje prilagodljivih pristopov PT.
